V nadaljevanju podajamo odgovore na najpogosteje zastavljena novinarska vprašanja v zvezi z načrtovanim projektom Vetrne elektrarne Rogatec. Cilj objave je prispevati k boljši obveščenosti javnosti, pojasniti posamezne vidike projekta ter predstaviti dejstva in strokovne podlage, na katerih projekt temelji.

Kakšna je višina vetrnih elektrarn, za koliko se je ta višina zvišala od leta 2019 in zakaj?

Višina vetrnih agregatov je bila prilagojena sodobni tehnologiji. Stolpi so zdaj nižji za 5 metrov, lopatice pa daljše, kar skupno pomeni spremembo višine za 7,5 metra. Do spremembe je prišlo, ker prvotno načrtovani modeli niso več v proizvodnji – tehnološki razvoj na področju vetrne energije je izjemno hiter, zato smo projekt posodobili z novejšo, učinkovitejšo in tišjo opremo.

Višina stolpa: do 135 m. (v pobudi 2019 do 140 m)
Dolžina elise (lopatice): do 85 m (v pobudi 2019 do 72,5 m)
Premer rotorja: do 170 m. (v pobudi 2019 do 145 m)
Skupna višina (stolp + elisa): do 220 m (v pobudi 2019 do 212,5 m)

Prebivalci oz. člani Civilne iniciative pravijo, da so šele sedaj izvedeli konkretne zadeve o projektu, tudi tisti, ki jih neposredno zadeva – npr. zaradi izgradnje/širitve cest niso bili, pravijo, uradno obveščeni. Kako na to odgovarjate?

Projekt poteka v skladu z zakonodajo. Ključne informacije postanejo na voljo šele po zaključenih študijah, ki so podlaga za okoljsko poročilo (OP) in predlog državnega prostorskega načrta (DPN). Sedaj smo v tej fazi projekta, zato prebivalce aktivno in redno obveščamo.

Izdelava celotne dokumentacije poteka usklajeno, rešitve se na podlagi ugotovitev strokovnjakov z različnih strok po potrebi tudi prilagajajo (tu govorimo predvsem v smeri izboljšav), zato je povsem neprimerno, da posameznike, na zemljišča katerih se bo z DPN predvidoma posegalo, vznemirjamo z nepopolnimi informacijami.

Kot investitor smo se v času zaključevanja gradiva zelo angažirali, da bi preprečili dvome o netransparentnosti, da projekt predstavimo različnim interesnim skupinam v tangiranih občinah.

Še pred javno razgrnitvijo smo na predstavitev projekta povabili 30 društev, vse krajevne skupnosti, projekt smo od leta 2019 predstavili vsem trem občinskim svetom.

Civilne iniciative so del vsakega projekta in imajo pomembno vlogo, a hkrati odgovornost – komunikacija mora temeljiti na dejstvih, ne na zavajanju, ki straši ljudi. Le z dogovorno izmenjavo mnenj lahko pridemo do najboljših rešitev za vse.

Ali na DEM menite, da je bila komunikacija do javne razgrnitve (vsa leta prej) ustrezna in zakaj niste o projektu komunicirali z ljudmi že prej, nenazadnje teče od leta 2019?

V času od 2020 so potekale študije in raziskave, zato ni bilo mogoče komunicirati konkretnih podatkov, ker so se ti sproti spreminjali. Občine in javnost smo redno obveščali. S komunikacijo tudi nismo zaključili. Vzpostavili bomo informacijsko pisarno, kjer bodo prebivalcem na voljo vse ključne informacije in odgovori na vprašanja.

Komunikacija projekta teče od leta 2019, kar je razvidno iz medijskega poročanja:

Nazadnje je na to temo poročal tudi portal Kozjansko.info.

Kako komentirate skrbi krajanov, ki iz gradiva razberejo, da bo do vetrnic potekala avtocesta?

Meja državnega prostorskega načrta (DPN) ni meja gradbenega posega. Dostopna cesta bo rekonstruirana izključno tam, kjer je to nujno, in bo po prenovi varnejša in udobnejša za vsakodnevno uporabo. Za prevoz lopatic bomo uporabili posebno STMP vozilo, ki jih prevaža pod kotom 60°, kar omogoča varen prevoz tudi po vijugastih cestah. Med obnovo so možne delne zapore, kar je začasna nevšečnost. Betonski temelj za en vetrni agregat se izvede v enem samem dnevu. Celoten prevoz in vgradnja betona sta zaključena v 24 urah. A po koncu del bo lokalna skupnost pridobila občutno boljšo in varnejšo cestno infrastrukturo. Z vsemi prebivalci ob dostopni cesti bomo opravili individualen pogovor še pred začetkom del. Cilj je jasen: najti rešitve, ki bodo za ljudi sprejemljive in izvedljive.

Koliko elektrike naj bi proizvedle načrtovane elektrarne?

Načrtovana proizvodnja električne energije je ocenjena na skupno več kot 60 GWh na leto, kar zadošča porabi električne energije okvirno 15.000 gospodinjstev (glede na statistične podatke porabe gospodinjstev v letu 2023).

Prebivalce skrbijo vplivi na okolje in zdravje ljudi, kako odgovarjate?

Projekt spoštuje vse okoljske in zdravstvene standarde in veljavno zakonodajo. Morebitni vplivi so strokovno raziskani in ostajajo znotraj zakonsko določenih mej. Projekt je okoljsko sprejemljiv in trajnosten.

Zakaj je bilo najprej predvidenih 6 vetrnih elektrarn in nato 5?

Izvir Sotle leži zunaj območja državnega prostorskega načrta. Poleg tega je bil šesti vetrni agregat zaradi bližine varovalnega pasu naravne vrednote Belinovec (pragozd Belinovec) iz projekta umaknjen. Območje te naravne vrednote je država v vmesnem času celo še dodatno povečala, kar smo v načrtovanju v celoti upoštevali.

Kdo je naročnik študij vplivov na okolje?

Investitor, pri čemer smo DEM zavezane javnemu naročanju. DEM strmi k temu, da strokovne podlage (študije) izdelujejo uveljavljena podjetja, ki izpolnjujejo določene standarde. Med izdelovalci SP so tudi s strani države akreditirana podjetja, kar potrjuje njihovo kakovost.

Na izboru pripravljalca Okoljskega poročila, v delu, ki obravnava dodatek za varovana območja narave, je bilo izbrano podjetje Vodnogospodarski biro Maribor (naročnik so bile Dravske elektrarne Maribor). Ali to drži? Kako to, da lahko investitor izbere izvajalca poročila? Ali je lahko tako poročilo sploh verodostojno?

Dravske elektrarne Maribor, ki smo del skupine HSE, dosledno spoštujemo pravila javnega naročanja in razpisne pogoje oblikujemo v skladu z veljavno zakonodajo. Na sam potek prijav nimamo vpliva, zato je vsakršen dvom v strokovnost pristojnih institucij neutemeljen in zavajajoč.

Po kakšni ceni boste prodajali to elektriko?

Dravske elektrarne Maribor smo proizvajalec električne energije, ne pa njen prodajalec, zato elektrike neposredno ne tržimo.

Civilna iniciativa zbira podpise. Vložiti jih morajo do konca meseca, da postane stranka v postopku. Kaj to pomeni za projekt?

V okviru Evropske unije se Slovenija uvršča med države z najnižjim deležem proizvodnje električne energije iz vetra. Medtem ko so vetrne elektrarne v številnih evropskih državah že dolgo uspešno integrirane v prostor (v EU jih je preko 107 000) in predstavljajo del vsakdanjega življenja, se v Sloveniji še vedno srečujemo z izzivi pri njihovem umeščanju. Ob tem velja poudariti, da v primerjavi z drugimi energetskimi objekti vetrne elektrarne najmanj posegajo v prostor, omogočajo najhitrejšo izgradnjo, njihov ogljični odtis pa je zanemarljiv.

Slovenija se je v okviru Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zavezala k povečanju uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Vetrna energija je eden ključnih virov, ki lahko pomembno prispeva k doseganju teh ciljev in prehodu v nizkoogljično prihodnost.

NEPN predvideva povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije na najmanj 33 % do leta 2030, pri čemer ima vetrna energija pomembno vlogo.

Razvoj vetrnih elektrarn prispeva k večji energetski neodvisnosti Slovenije, zmanjšuje potrebo po uvozu električne energije in povečuje stabilnost elektroenergetskega sistema.

Pospešitev umeščanja vetrnih elektrarn v prostor je ključna, če želi Slovenija slediti evropskim ciljem razogljičenja in zmanjševati odvisnost od fosilnih goriv.

Postopek umeščanja vetrnih elektrarn v prostor je praviloma dolgotrajen in vključuje tudi sodelovanje zainteresirane javnosti. Napovedi o vplivu različnih oblik sodelovanja javnosti so v tem trenutku preuranjene, vsekakor pa podpiramo upoštevanje vseh utemeljenih pripomb in pobud.

Kakšne so izkušnje v drugih državah EU?

Poljska vlada je 21. marca 2025 odobrila predlog zakonodaje, katere cilj je poenostaviti postopke za gradnjo vernic na kopnem. V nadaljevanju podajamo opis navedenih, javno dostopnih, ključnih sprememb zakonodaje za rabo vetra na kontinentalnem delu Poljske:

Zmanjšanje minimalne razdalje do stanovanjskih objektov:

Obstoječi zakon določa, da mora biti vetrnica oddaljena od stanovanjskih stavb vsaj 10-kratnik višine vetrnice (t.i. pravilo 10H). Novi predlog zmanjšuje to minimalno razdaljo na 500 metrov.

Uvedba minimalne razdalje vetrnic od državnih cest:

Predlaga se oddaljenost od državne ceste 1H, prej razdalja ni bila opredeljena.

Določitev fiksne razdalje od nacionalnih parkov:

Novi predlog uvaja fiksno minimalno razdaljo vetrnic na 1.500 metrov od meja nacionalnih parkov, namesto prejšnjega pravila 10H.

Uvedba minimalne razdalje od območij Natura 2000:

Predlog uvaja zahtevo, da morajo biti vetrnice oddaljene vsaj 500 metrov od določenih varovanih območij Natura 2000, prej razdalja ni bila opredeljena.

Spodbujanje vključevanja lokalnih skupnosti:

Investitorji morajo lokalnim prebivalcem ponuditi določen delež proizvedene električne energije v mehanizmu samooskrbe.

Odprava podvajajočih se javnih posvetovanj:

Odpravlja se potreba po večkratnih javnih posvetovanjih za isti projekt.

Uskladitev z Zakonom o prostorskem načrtovanju in razvoju:

Umeščanje turbin je usklajeno z nacionalnim zakonodajnim okvirjem za prostorsko načrtovanje, kar bo odpravilo marsikatero administrativno oviro.

Zanima me, ali ima investitor vetrnih elektrarn v projektu Vetrni park Rogatec kakšno zavezo, da po življenjski dobi vetrnih elektrarn, ki naj bi stale na vrhu Maclja, te tudi odstrani? Kdo prevzame to delo?

Po življenjski dobi vetrnih elektrarn se načrtuje njihova obnova ali odstranitev. Če bo izbrana možnost odstranitve, bo ta potekala v skladu z ločenimi upravnimi postopki, ki sodijo pod področje graditve objektov in varstva okolja. To pomeni, da je investitor, v tem primeru Dravske elektrarne Maribor (DEM d.o.o.), zavezan k odstranitvi vetrnic po zaključku njihove življenjske dobe, razen, če se bo odločil za njihovo obnovo oziroma podaljšanje obratovanja. Odgovornost za odstranitev torej nosi investitor, ki bo moral zagotoviti izvedbo vseh potrebnih del skladno z veljavno zakonodajo, vključno z ravnanjem z odpadki in sanacijo zemljišča.

V zapisniku seje občinskega sveta Občine Rogatec iz oktobra 2019 je zapisano naslednje: Po besedah g. Tumpeja bo projekt, ki je trenutno v povsem začetni fazi, na našem območju realiziran le v primeru, če bo le-ta pozitivno sprejet s stališča narave in lokalne skupnosti. Zanima me, ali to pomeni, da boste od projekta odstopili, če bo polovica polnoletnih občanov Rogatca in/ali Žetal projektu nasprotovala?

Pripravljalec Državnega prostorskega načrta (DPN) je Ministrstvo za naravne vire in prostor in ni vezan za investitorja. Postopek sledi nacionalnim strateškim ciljem države v skladu z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom. Tudi, če Dravske elektrarne Maribor kot investitor odstopimo, DPN ostaja in država išče drugega investitorja.

Najpogostejša vprašanja in odgovori o projektu VE Rogatec

01. april 2025